Razmnoževanje in prezimovanje begonij

Napisala: Petra

Begonije so že dolgo priljubljene sobne rastline. V zadnjem času je sicer žal poudarek zgolj na gomoljastih in vedno cvetočih begonijah ter begonijah tipa "zmajeva krila". Oba tipa begonij sta trajna, vendar jih žal skoraj vedno vidim v vlogi ''enoletnic'' in kljub temu, da so prav vse vrste trajnice. V družini begonijevk je najobsežnejši prav rod Begonia in z okrog 1200 vrstami zelnatih trajnic in grmov tudi šesti najobsežnejši rod cvetnic. Begonije poseljujejo vlažne in senčne gozdove po tropskem in subtropskem pasu vsega sveta. V principu so begonije za gojenje enostavne, odporne in hvaležne rastline.

Obstaja mnogo vrtnarskih in botaničnih delitev rodu begonij, s katerim jih popredalčkamo v skupine glede na lastnosti, ki jih želimo izpostaviti. V tem članku vam želim predstaviti najpogostejše begonije glede na način prezimovanja in razmnoževanja, zato jih razdelimo v tri skupine: grmovnate, gomoljaste in plazeče begonije. Med grmovnatimi boste našli tako velike sobne rastline kot tako imenovane "enoletne" begonije, ki se jih goji na gredicah in v koritih predvsem zaradi barvitega cvetja in/ali pisanih listov. Gomoljaste begonije so običajno namenjene gojenju v visečih košarah ali pa obsojene na hiranje v nemogočih razmerah kot "začasen okras". V instant družbi današnjega časa se morda še najbolje godi plazečim ali opisno "sobnim" begonijam, ki evropske ljubitelje eksotike že vsaj dve stoletji navdušujejo z velikimi pisanimi in/ali deljenimi listi. K sreči za rastline te vrste rastejo dokaj počasi in je zato vsaj res lepe, velike in stare primerke najpogosteje videti zgolj v vzorno vzdrževanih sobnih zbirkah.

1. Zmajeva krila, vedno cvetoče in grmovnate begonije

Prezimovanje

Zmajeva krila (Begonia hyb.) in vedno cvetoče begonije (Begonia semperflorens hyb.) brez težav prezimite – ne pustite se prepričati, da so enoletnice. Zakaj bi, če so vam všeč, vsako leto kupovali novih deset rastlin za tisto korito na severni strani hiše? Z minimalnim vložkom dela jih lahko ne le prezimite, ampak tudi razmnožite in odvečne rastline poklonite prijateljem. V prostor jih je potrebno pospraviti preden se zunanja temperatura spusti po ledišče, to je običajno nekje v drugi polovici oktobra, na Primorskem pa še kasneje. Begonije je seveda najbolje prezimiti v svetlem in toplem rastlinjaku, ker pa slednji običajno ni na voljo bodo zadovoljne tudi v hladnejšem prostoru na ali v bližini okna – garaže, stopnišča, zastekljene verande in balkoni na temperaturi vsaj 5°C. Pri nižji temperaturi bo potrebno manj svetlobe, zalivanje pa omejite na minimum. Malo vode enkrat na 14 dni naj bo orientacijska vrednost, sicer pa se prilagodite vašim rastlinam. Ko začnejo veneti jih zalijte, voda pa naj ne zastaja v podstavku. V kolikor vam ustreza, lahko oba tipa begonij gojite tudi v sobi skupaj z ostalimi sobnimi rastlinami. Takrat jih zalivajte tako kot vse ostale sobne rastline. Begonije resnični niso izbirčne. Po pravici povedano jim je v rastlinjaku skoraj "predobro", saj se mi vsakič zasejejo po vseh lončkih, ki jih dosežejo, medtem, ko se poleti, na prostem, ne sejejo. Spomladi jih na sonce ponovno privadite postopoma. Najprej naj bodo kak teden v senci kake stavbe ali drevesa, nato pa jih v oblačnem vremenu postavite na poletno mesto.

Razmnoževanje

Potrebujete:
- škarje ali nož
- steklen kozarec
- alufolija
- mlačna voda

Pozimi lahko zmajeva krila in vedno cvetoče begonije na zelo preprost način razmnožite. Način razmnoževanja, ki ga bom sedaj opisala, je idealen tudi za razmnoževanje drugih grmovnatih begonij kot so na primer Begonia fuchsifolia, B. x corallina, B. maculata, le da se razmnoževanja grmovnatih begonij lahko lotite v kateremkoli letnem času. Narežete vejice, katerih velikost prilagodite velikosti odrasle rastline. Zmajeva krila ca. 15 cm, vedno cvetoče ca. 5 cm, vsekakor pa naj ima vsaka vejica okrog 5 listov in en vršiček. Spodnje 2-3 liste odrežite. Vejice postavite v visok temen kozarec ali (še bolje) v steklen kozarec, ki ste ga pred tem ovili z alufolijo. V kozarec sedaj nalijte vodo in postavite na okensko polico v toplejšem prostoru (sobna temperatura). Kozarec vsake toliko preglejte in po potrebi zamenjajte vodo – voda ne sme smrdeti ali biti motna. V roku meseca dni bodo na spodnjih delih vejic pognale nežne bele koreninice. Vejice previdno posadite v lončke, tako da bodo vse koreninice v zemlji in usmerjene navzdol. Za prvič lončke dobro zalijte.

2. Gomoljaste begonije

Gomoljaste begonije (Begonia multiflora hyb. in B. x tuberhybrida) imajo v zemlji gomolj kot pove že ime. B. multiflora hyb. raste na soncu, B. x tuberhybrida pa v senci. Za ljubiteljskega vrtnarja so ti križanci zanimivi predvsem zaradi bujnega cvetenja in velikih cvetov ter nezahtevnosti glede oskrbe.

Prezimovanje

Potrebujete:
-karton
-kartonasta škatla
-suha šota
-zobna ščetka
-ogljeni prah (v prah zdrobljeno oglje – suši in razkužuje)

Jeseni jih pospravite preden se zunanja temperatura spusti pod ledišče. Označite kakšne barve so cvetovi, ali je povešava in druge za vas pomembne podatke, saj se boste spomladi težko spomnili katera je katera. Postavite jih dobesedno kamorkoli vam ustreza in počakajte, da se nadzemni deli posušijo. Odstranite nadzemne dele in izkopljite gomolj. Z gomoljem rokujte previdno, da ne poškodujete brstov, ki so na zgornji strani ob brazgotini letošnjih posušenih stebel. Gomolj nežno očistite: s prsti odstranite zemljo in stare korenine, pomagajte si z rahlimi potegi s staro zobno ščetko. Preglejte gomolj, da ni kje udarjen, porezan ali gnil. Morebitne rane popršite z ogljenim prahom, gnile dele zdrgnite v zdravo, čvrsto tkivo z zobno ščetko in nato popršite z ogljenim prahom. Odstranite tudi vse odmrle (črne) dele gomolja. Povsem normalno je, da so starejši gomolji votli. Gomolji naj se nekaj dni sušijo na kakem kartonu, nato pa jih pospravite v kartonasto škatlo, kjer jih zakopljete v plast suhe šote. Škatlo postavite v hladen in ne preveč suh prostor. Klet, v kateri se vam vso zimo ohrani krompir, je idealna.

Sajenje

Potrebujete:
- vedro
- šota
- mlačna voda
- plastična posoda

Gomoljaste begonije sadimo na prosto (seveda lahko v lončke) okrog prvega maja, v nižinah in na Primorskem nekoliko prej, na višjih, osojnih legah in v mrzliščih nekoliko kasneje. Vsekakor jih je 2 do 3 tedne pred sajenjem zelo koristno "kaliti", torej vzpodbuditi k rasti, tako da se po sajenju hitreje razvijejo in prej začnejo cveteti. Potrebujete posode ali eno veliko za vse gomolje ali eno majhno za vsakega posebej, najboljša pa je plitka, a široka posoda, lahko tudi cvetlično korito. Del šote, v kateri so gomolji počivali vso zimo, stresite v primerno veliko vedro (raje preveliko kot ravno pravšnje). Dolijte mlačno vodo in mešajte ter stiskajte šoto z rokami. Ssuha šota se zelo nerada napije vode, z mešanjem jo prepojite z vodo v nekaj minutah, če bi samo dolili vodo in pustili, bi lahko vse skupaj stalo vsaj nekaj dni in bi bila šota še vedno suha. Šoto ožemite, najbolje kar vsako pest posebej, in jo razporedite po dnu lonca. Naložite en sloj gomoljev z vršički navzgor! Prekrijte z odcejeno šoto in razporedite nov sloj gomoljev po vrhu ... zadnji sloj šote naj je malo debelejši. Posodo z gomolji postavite v topel (sobna temperatura, recimo v kak kot dnevne sobe) prostor za 2 do 3 tedne. Ob rednem zalivanju ostalih sobnih rastlin preverite ali je potrebno doliti/popršiti tudi posodo z gomolji. Voda v posodi naj ne zastaja, šota pa se tudi ne sme preveč posušiti. Ko pride čas sajenja na prosto, gomolje previdno izkopljite. Sedaj imajo že razvite brste in koreninice, morda se pojavljajo že prvi listi. Gomolje sadite okrog 5 cm globoko.

Razmnoževanje

Potrebujete:
-oster nož z ozkim rezilom (lahko olfanož)
-ogljeni prah
-karton

Postopka se lotite kak mesec preden daste spomladi begonije "kalit". Izberite starejši gomolj (3-4 leta), katerega sredica je že propadla in je na sredini votel.  Oglejte si ga – katere stranice so najtanjše, kje boste naredili najmanj škode. Vsak gomolj je drugačen, nekatere lahko razdelite na več delov (več kot 6 je na ta način definitivno že pretiravanje), večino komaj na pol, pa še ti dve polovici nista nujno enako veliki. Gomolj z ostrim in čistim rezilom razrežite po najtanjših stranicah. Vsak del naj ima najmanj en brst; večji kot je del, več brstov naj ima. Rezi popršite z ogljenim prahom, gomolj za kak teden postavite na karton v prostoru kjer gomolje sicer prezimujete, tako da se lahko rane zasušijo preden jih daste "kalit". V prihajajoči sezoni bo vsak dovolj velik del že cvetel, do jeseni se bodo rane že popolnoma zacelile. Vse tako pridobljene rastline bodo imele enake liste in cvetove kot originalna rastlina.

3. Sobne/plazeče begonije

Najpogosteje boste srečali sledeče vrste: Begonia rex in njeni hibridi, B. manicata, B. aconitifolia, B. erytrophylla, B. masoniana. To so vrste pri katerih lepota barvitih listov zasenči za človeškega opazovalca skoraj nepotrebne cvetove.

Gojenje

Rozetaste begonije so rastline izključno za notranje okenske police ali rastlinjake. V obeh primerih jih gojimo v senci, torej ne direktno na soncu. V sobi je koristno vsak lonček vsake toliko časa obrniti, kajti plazeče steblo raste proti svetlobi in se utegne lonček zaradi prevelike teže na eni strani sicer prekucniti. Na dolgožive liste se nabira prah, to je dejstvo. Rastline najlažje očistite tako, da jih v poletnem času postavite na dež (seveda ne med nevihto!) in nato v senci pustite, da se listi posušijo. Listi se morajo res dobro posušiti, saj se na njih sicer rade razvijejo različne plesni, ravno zaradi tega jih tudi ni dobro umivati ali pršiti.

Razmnoževanje

Potrebujete:
-sobni kalilnik ali druga nizka posoda z prosojnim pokrovom
-oster nož
-zemlja (lahko listavka, veliko boljši pa je sterilen substrat za sejanje)
-kamenčki veliki približno toliko kot frnikole
-rezalna deska

Razmnožite jih lahko tako kot sobne vijolice (Sainpaulia ionantha), tako da posamezen list odrežete na čim daljšem peclju in ga s peceljem postavite v kozarec vode. Vendar tako iz enega lista dobite eno rastlino. Če želite vzgojiti malo več rastlin in pri tem stare rastline ne želite preveč oskubiti poskusite naslednje. Potrebujete nizko, široko posodo s prozornim pokrovom. Najenostavnejša je verjetno uporaba sobnega kalilnika, ki ga spomladi lahko kupite v skoraj vsaki vrtnariji ali nakupovalnem središču. Samega množenja pa se lahko lotite v kateremkoli letnem času. Delajte s čistimi rokami! Kamenčke prekuhajte (par minut v vreli vodi) in ohladite, tako da so čim bolj čisti. Dno posode prekrijte z zemljo in jo rahlo potlačite, da dobite ravno površino. Popršite površino z vodo. Na rastlini, ki jo želite razmnožiti izberite lepo razvit, zdrav, čist in ne prestar list. Odrežite ga na polovici peclja. Postavite ga na rezalno desko, tako da gledate spodnji del lista. Z nožem prečno prerežite najdebelejše žile na listu. Vsak rez naj je ca. 1 cm dolg, na posameznem listu opravite okrog 10 rezov, na večjem listu lahko več, na manjšem manj. List sedaj postavite na pripravljen pladenj in ga obtežite s kamenčki, tako da se celotna površina lista dotika zemlje. Pecelj lahko vtaknete v zemljo. Čez posodo poveznite pokrov in jo postavite na senčno in toplo mesto. Ob rednem zalivanju sobnih rastlin preverite ali je zemlja dovolj vlažna. V roku 2 – 3 mesecev se bo na vsaki rezi razvila ena ali nekaj mladih rastlin ter dodatna na koncu peclja. Ko so listi mladih rastlinic veliki vsaj 3 cm, jih lahko previdno odrežete iz lista, izkopljete korenine in posadite v lončke.

Če imate res veliko begonijo z veliko stebli, jo seveda lahko razmnožite tudi z deljenjem stebel. S korenin sperite toliko zemlje, da boste videli od kje vse izraščajo. Tiste dele stebel, ki imajo veliko korenin, lahko odlomite ali odrežete in posadite vsakega v svoj lonček. Pri tem svetujem, da rane na steblih poprašite s ogljenim prahom in tako zmanjšate možnost okužbe. Posadite malo globlje, da bo iz zemlje gledal le rastni vršiček stebla. Morda boste morali odrezati list ali dva in rastline učvrstiti s paličicami dokler se ne ukoreninijo. Ta način delitve je najhitrejši, ima pa eno pomanjkljivost: listi bodo vsaj deloma za nekaj ur ali dni oveneli, neizogbna posledica tega pa bodo ukrivljeni listni peclji. Rastline bodo postale spet "lepe" šele takrat, ko bodo vse liste nadomestili novi.

Kaj pa substrat za begonije?

V Zavodu Raznolikost substrate za veliko večino rastlin namešamo kar sami. Tudi vam ni treba takoj odbrzeti v trgovino – v kolikor imate voljo lahko substrat za presajanje namešate kar sami. Zemlja za begoniije (in še za katere druge rastline..) je približno taka: v razmerju 4:2:1:1 zmešajte humus (listavka, rušinka, vrtni kompost iz rastlinskih odpadkov, ipd), šoto, vrtno zemljo (presejana) in nekaj za zračnost prsti na primer zdrobljen stiropor (odpadno zemljo potem odstranite v primerno kanto), kremenčev pesek/mivka (najceneje – v DIY trgovinah), glinopor ali dobro zdrobljeni glineni zidaki oz. strešniki.

V zbirki zavoda Raznolikost imamo nekaj zanimivih vrst begonij, pa saj so vse zanimive! Če vas zanima kakšna izmenjava rastlin ali morda samo listov in vejic za razmnožit se kar oglasite, tako kot vi smo veseli vsake nove rastlinske pridobitve, naše rastline pa, če je le možno, radi delimo z drugimi rastlinskimi navdušenci.