Lipa ali lipovec

Sami nabirate svoj lipov čaj – lipove cvetove? Potem ste se gotovo kdaj vprašali ali nabirate cvetove lipe ali lipovca.

Ob vsem, kar na to temo lahko preberete, naj najprej poudarim, da je za lipov čaj popolnoma vseeno iz cvetov katere vrste ga pripravite. Druga stvar, ki jo moramo razčistiti, je: ne, lipa in lipovec nista 'ženska' in 'moški'. Gre za dve različni vrsti znotraj rodu lip (Tilia), ki se pojavljata v naravi v Sloveniji. In mimogrede vsi predstavniki rodu lip so enodomni, torej vsak cvet vsebuje tako ženske (pestič) kot moške (prašniki) dele.

Torej, določitev ali gre za lipo ali lipovca je pomembna predvsem za zadostitev naše botanične žilice. Nenazadnje pa mar ni, ob vseh tujerodnih vrstah, ki po hitrem postopku dobivajo imena v slovenščini, nekako skoraj nepravično do materinega jezika, da gredo prav tako hitro v pozabo imena rastlin, ki se nahajajo na slovenskem govornem področju? Imena rastlin, besede, ki imajo morda več 'domovinske pravice' kot na primer asimina ali perujska češnja. Pa sem skoraj prepričana, da bo več cenjenih bralcev vedelo kaj je goji jagoda, kot pa kaj na primer je graden, jagned ali strojevec J. Mimogrede, kdor ve zakaj je tu smeško naj piše na mail – mi bo zelo polepšal dan.

Torej, preden popolnoma zgubimo rdečo nit:

• Lipa (Tilia platyphyllos) cveti junija. Listi so večji, tipični listi so veliki približno 15x15 cm, in po obeh straneh kratkodlakavi. Na spodnji strani listov, v pazduhah žil (tam, kjer se žile razcepljajo), so dlačice bele. V socvetju je so večinoma trije cvetovi, lahko jih je sicer med 2 in 5.
• Lipovec (Tilia cordata) cveti od junija do julija, običajno zacveti 1-2 tedna za lipo, če imate možnost primerjati. Listi so manjši, veliki so približno 8x8 cm, zgoraj temnozeleni in goli, spodaj modrikastozeleni. Na spodnji strani listov v pazduhah žil so rdečerjave dlačice. V socvetju je 3 do 10 cvetov.

Običajno nimate možnosti primerjati barve listov, število cvetov v socvetju pa je nezanesljiv znak. Najboljši znak je barva dlačic v pazduhah žil na spodnji strani listov: bela pri lipi, rdečkasta pri lipovcu.

In ko boste po vašem naselju ali bližnjem drevoredu veselo ugotavljali lipe in lipovce boste naenkrat naleteli na šok: spodnja stran listov 'lipe' bo snežno bela. Če boste natančno opazovali, boste videli da ta 'lipa' v hudi vročini liste obrne tako, da je bela spodnja stran obrnjena navzven, pri čemer drevo izgleda nekako ovenelo. Našli ste pri nas gojeno srebrno lipo (Tilia tomentosa). V naravi se pojavlja od Madžarske na severu do JZ Rusije in na jug do SZ Turčije. Njen pelod je strupen in včasih zastrupi čebele in čmrlje. Za razliko od obeh domačih vrst ta torej vsekakor ni primerna za čebeljo pašo.

Obstaja namreč približno 30 različnih vrst lip, in z nekaj redkimi izjemami so si vse na prvi (in morda tudi drugi) pogled precej podobne. Da je stvar še malce bolj zapletena se pojavljajo – naravni ali gojeni – križanci. Mislite, da je težko ločit lipo in lipovca? V mnogih starih drevoredih boste naleteli na njunega križanca evropsko lipo (Tilia x vulgaris). List so veliki približno 10x10 cm in bolj ali manj goli, spodnja stran pa je praviloma bleščeče bledo zelena. Dlačice v pazduhah žil pri so rdečkasto-rumene barve. Evropsko lipo je za razliko od staševskih vrst razmeroma enostavno gojiti in so jo zato od druge polovice 17. stoletja do druge polovice 20. stoletja množično sadili predvsem v drevorede.

Kot rečeno obstaja še precej vrst lip. Tu smo si na grobo ogledali tri in enega od križancev. Te štiri lipe so verjetno najpogostejše na katere boste naleteli. Če na kakšnem vrtu naletite še na kakšno upam, da vam bo pričujoči članek vsaj majhna vzpodbuda, da poskusite ugotoviti za katero vrsto gre.

Literatura:

Mala flora Slovenije. Martinčič A., Wraber T., Jogan N., Ravnik V., Podobnik A., Turk B., Vreš B. Tretja izdaja. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana 1999.
Drevesa: najpopolnejši vodnik za prepoznavanje naravnih in gojenih dreves v Evropi. Johnson O. Prva izdaja. Založba Narava, Kranj 2010.