ČILI/FEFERON Capsicum
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
Ime prihaja iz jezika Nahuatl chilli, doma so v obeh Amerikah. Samo nekaj vrst je pogostih v uporabi, zato pa obstaja mnogo kultivarjev in načinov obdelave, ki imajo različna imena.
V Amerikah so del prehrane že vsaj od 7500 pr. n. št. Po Kolumbovem odkritju Amerik so feferoni obšli svet kot hrana in zdravilna zelišča. Diego Álvarez Chanca, zdravnik na kolumbovem drugem potovanju, je prinesel prve čilije v Španijo in opisal njihove zdravilne učinke leta 1494.
Čiliji so sestavina skoraj vseh karijev in številnih drugih jedi. Snovi, ki jih naredijo pekoče so kapsaicin (8-metil-N-vanilil-6-nonenamid) in sorodne spojine imenovane kapsaikinoidi. Kapsaicin je glavna sestavina poprovega spreja. Ob zaužitju se kapsaikinoidi vežejo z bolečinskimi receptorji v ustih in grlu. Receptorji pošljejo v možgane signal, da je oseba pojedla nekaj vročega. Možgani se odzovejo tako, da povišajo srčni utrip, znojenje in nivo endorfinov. 'Pekočino' čilijev merimo v Scovillovih enotah (SHU). Rumena paprika ima npr. 0 SHU in najbolj pekoč čili je Naga modrasov čili z 1,359,000 SHU (moderen kultivar razvit iz naga jolokia iz SE Indije z 1M SHU). Čisti kapsaicin ima 16 M SHU. Rdeči čiliji vsebujejo veliko vitamina C in karotena (provitamin A) in so dober vir večine B vitaminov (predvsem B6), kalija, magnezija in železa. Njihova visoka vsebnost vitamina C izboljšuje absorbcijo železa iz drugih živil, npr. fižola in žitaric. Mnogi rumeni in zelenih čiliji so v bistvu nezreli sadeži.
Čiliji v zbirki Zavoda Raznolikost:
Capsicum annuum
Capsicum chinense
Capsicum frutescens