Metuljnik ali Davidova budleja

Grm, ki privablja metulje

Če naj napišem eno samo rastlino, ki bo zagotovo pritegnila metulje v vaš vrt, je to zagotovo in skoraj brez konkurence budleja (Buddleja davidii).

Budleja prihaja iz Vzhodne Azije. V naših krajih je torej tujerodna rastlina, vseeno pa si je zelo upravičeno prislužila lepo domače ime metuljnik. O metuljih malce kasneje, najprej spoznajmo ta grm.

Budleja je listopadna, vendar liste odvrže zelo pozno, in šele, ko nastopi res mrzlo vreme. Požene pa že zelo zgodaj spomladi in je dokaj odporna na pozebo. Njeni listi so suličaste oblike in značilno modrikasti po zgornji in sivkasti po spodnji strani.

Prepuščena sama sebi zraste budleja v 4 m visok grm, ki s časoma postane nizko, kupolasto drevo.

V hudih zimah, ali na prevlažnih tleh, lahko pozebe do tal, spomladi pa zanesljivo požene iz korenin in tudi cveti. Cveti namreč samo na letošnjem lesu.

Klešče v roke

V prvem letu po rezi zraste največ, približno 2 m. Ne le, da prenese močno rez, močna rez je celo priporočljiva. In sicer iz več razlogov: sneg hitro ukrivi ali polomi dolge veje, prevelik grm je neobvladljiv in ni lep, socvetja neobrezanih grmov majhna. Poleg tega močna rez vzpodbudi močno bujno rast.

Za lep in obvladljiv 2 m visok grm, že pred prvim obilnejšim sneženjem grmu najdebelejše veje skrajšamo na 0,5 m do 1 m, tanjše še na decimeter ali dva, vse drobne pa popolnoma odstranimo. Odstranimo tudi vse pregoste veje.

Obrezujemo jo vsako leto.

Bujno cvetenje

Cveti od konca junija do sredine julija, z odstranjevanjem odcvetelih socvetij takoj po odcvetu lahko čas cvetenja podaljšamo tudi do septembra.

Posamezni cvetovi so drobni, a veliko njih je združenih v gosta latasta socvetja. In teh socvetij je zelo veliko, vsaka vejica se zaključi z njim. Velikost socvetij je tesno povezana z obrezovanjem in gnojenjem: močno obrezan in vsaj malo pognojen grm bo cvetel bujeneje, socvetja pa bodo bistveno večja, kot če grma ne obrežemo.

Obstaja veliko gojenih sort, katerih cvetovi so obarvani od bele do temno vijolične in rdečkaste, najbolj naravni podobna pa je svetlo vijolična.

V botaničnem vrtu Društva Raznolikost lahko vidite budlejo v sledečih sortah:

ALBA – snežno bela

ILLE DE FRANCE – vijolična (najbolj podobna divji obliki)

ROYAL RED – rdeče vijolična

BLACK KNIGHT – črno vijolična

Pozor, invazivna!

Odstranjevanje odcvetelih socvetij je pomembno, celo nujno potrebno, tudi zato, ker budleja obilno semeni, semena pa stresa celo jesen in zimo. Na prepustna, suha tla se zelo rada zaseje in izpodriva domorodne rastlinske vrste.

Zelo rade se ukoreninjajo tudi odrezane veje, zato obreza nikoli ne odlagajmo v naravo, ampak vedno na kompost na vrtu ali v zabojnike za organske odpadke. Na enak način odlagamo odcvetela socvetja. V zadnjih letih postaja budleja vse bolj problematična kot invazivna tujerodna rastlina na prodiščih, nasipališčih, gradbiščih in podobnih odprtih površinah z odcednimi tlemi.

Metulji

Budleja je vir bogat nektarja, ko je cveti le malo avtohtonih rastlin. Privablja čebele, trepetavke, velerilce, predvsem pa veliko metuljev. Najraje pa jo imajo ravno največji metulji, in sicer zato ker zaradi velikosti potrebujejo več hrane kot manjše vrste. Torej, da, res je, metulji imajo metuljnik radi zato, ker tudi živali delajo ''po liniji najmanjšega odpora''. Zakaj bi letali s cveta na cvet, če se lahko parkirajo in počasi obdelajo metuljnik? Na vaši budleji lahko pričakujete selivce kot so osatnik (Vanessa cardui), admiral (Vanessa atalanta) in dnevni pavlinček (Aglais io). Če ste blizu gozda, tudi gozdne vrste, predvsem bosta to citronček (Gonepteryx rhamni) in gospica (Argynnis paphia). Najpogostejši obiskovalci pa bodo navadni lešnikar (Maniola jurtina) in različni modrini, predvsem navadni modrin (Polyommatus icarus).