Škrlatna vrčkovka

Prezimna rastlina, ki se prehranjuje z muhami in osami

Razširjenost

Škrlatna vrčkovka (Sarracenia purpurea) je v naravi razširjena v ZDA (ob vzhodni obali Mehiškega zaliva, v zveznih državah Washington in Aljaska ter na območju Velikih Jezer)ter v Kanadi (povsod, razen v provincah Nunavut in Jukon). Je najbolj razširjena vrsta svojega rodu ter tudi edina predstavnica celotne družine, ki poseljuje področja z mrzlo klimo. Kot zanimivost še to: škrlatna vrščkovka je rastlinski simbol Kanadske province Nova Fundlandija in Labrador.

Kako zelo prilagodljiva pove to, da so jo ljubitelji mesojedih rastlin naselili na visoka barja v severni Kaliforniji, v Irsko in Švico. Vendar ta zanimiva rastlina izven svoje domovine ne spada v naravno okolje. Gojimo pa jo lahko doma.

Lovka muh in os

Kot zaprisežena mesojeda rastlina dobi šklatna vrčkovka večino potrebnih hranil iz svojega plena. Škrlatna vrčkovka lovi žuželke. Njene pasti so preobraženi listi, ki spominjajo na majhne vrčke. Po njih je dobila ime. Kako je pri tem učinkovita pove podatek, da je vsaka past ob koncu rastne sezone skoraj do vrha polna ostankov ulovljenih žuželk.

V vrčke se ulovijo različne vrste muh, ose, vešče, včasih tudi kak pajek. Vretenčarjem (miške, kuščarice itd) ni nevarna, jih ne privablja in se vanjo sami nikoli ne ulovijo. Sem pa za poskus v vrček enkrat oddala ostanke miši, ki jo je uplenila mačka – nič ni ostalo, rastlina prebavi celo dlako in kosti!

Dve škrlatni in ena rožnata

Škrlatna vrčkovka je ime dobila po temno obarvanih vrčkih. Vrsto botaniki delimo na dve podvrsti: Sarracenia purpurea subsp. purpurea uspeva severno od New Jerseya (ZDA) in ima vrčke enakomerno obarvane. Sarracenia purpurea subsp. venosa uspeva južno in ima na pokrovčku mrežast vzorec. Leta 1999 so ugotovili, da so nekatere rastline znotraj južne podvrste toliko drugačne, da jimpripada status samostojne vrste. Poimenovali so jo rožnata vrčkovka (Sarracenia rosea), saj sonjeni cvetovi rožnato obarvani. Ker je redka je rožnata vrčkovka posabaj cenjena med zbiralci. Obe podvrsti škrlatne vrčkovke cvetita vinsko rdeče. Vse cvetijo spomladi, tik preden poženejo nove liste. Oprašujejo jih različne vrste čebel.

Deževnica in šota

Škrlatna vrčkovka je prezmno trdna rastlina. Gojenje je precej enostavno, upoštevati pa je treba posebnosti gojenja mesojedih rastlin – o tem več v drugem prispevku. Bistveno je, da jo lahko jo gojimo kot posodovko v večji posodi ali v koritu. Posadimo jo v šoto, ki ne vsebuje nobenih gnojil. Rastline nikoli ne gnojimo in ne krmimo. Vsa hranila, ki jih potrebuje bo ujela sama. Potrebuje veliko sonca, najbolj intenzivno bo obarvana na polnem žgočem soncu. Poleg tega le na soncu lahko opravlja fotosintezo, saj je še vedno rastlina, četudi ni vegetarijanka. Najpomembnejša od vsega pa je voda. Zalivamo jo izključno z deževnico ali destilirano vodo. Pravzaprav mora celotna posoda stati vsaj do polovice v vodi. Vrčkovka je pač močvirska rastlina. Posadimo jo lahko tudi v barjansko gredo. Prezimi na prostem, brez dodatne zaščite.