Kvalifikacijska pasma za certifikat ARK središče

Slovenska avtohtona pasma

Pasma je ogrožena, stalež čistopasemskih živali je okoli 1500 živali.

Izvor in razvoj pasme

Štajerske kopune omenja že zapis iz leta 1352, ko so se zaradi nežnega in okusnega mesa znašli na kuhinjskem listu samostana »Pri nebeških vrtnaricah« na Dunaju. V preteklosti je bila štajerska kokoš razširjena po vseh alpskih deželah od Donave do Jadranskega morja in v Panonsko ravnino, kot ožja domovina pa se omenja južni del avstrijske Štajerske in območje med rekama Muro in Savo na slovenskem Štajerskem. Obstajalo je več barvnih tipov štajerske kokoši (rdeče-rjava, pšenično-rjava, grahasta). V letu 1902 je bil pripravljen pasemski opis (standard), v katerem so pasmo imenovali »štajerka«. V Sloveniji se je v glavnem ohranila le jerebičasta štajerska kokoš.

Značilnosti pasme

Štajerska kokoš je kokoš lahkega tipa z veliko sposobnostjo samostojnega iskanja krme. Njena pasemska značilnost je čop iz podaljšanih peres za grebenom ter srednje visok, enostaven in pokončen greben. Priuhki so majhni in beli. Noge so srednje visoke in bele barve. Kosti so take. Petelin je po glavi, čopu, vratu in sedelcu rjavo rdeč, na ramenih in hrbtu temno do rjavo rdeč ter črn po spodnji strani. Rob črnih peruti je rjav. Kokoši so črno poškropljene in imajo svetle črte po sredini peres. Telesna masa odrasle kokoši je od 1,8 do 2,2 kg, petelinov od 2,5 do 3,0 kg.

Razširjenost pasme in ogroženost

Populacija štajerske kokoši se v zadnjih letih povečuje. Za to gre zasluga priznani rejski organizaciji (Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko) in rejcem, ki se trudijo vzrejati kakovostne živali. Veliko je ljubiteljskih (neregistriranih) rej, kjer rejci redijo le par kljunov kokoši. Štajerska kokoš je ogrožena, njen ocenjeni stalež v rejah po Sloveniji je 1.600 kljunov.

Namen reje in izdelki

Izdelek za trženje so jedilna jajca, ki jih štajerska kokoš na leto znese od 130 do 160, v posameznih rejah do 200, s povprečno maso okrog 55 gramov. Jajca imajo značilno belo (svetlo) lupino. Štajerska kokoš je primerna za kmečka dvorišča, kjer znese več jajc kot v farmski reji. V zadnjih letih se povečuje zanimanje za rejo kopunov oziroma prirejo kopunjega mesa. Vendar, v primerjavi z nekaterimi drugimi pasmami oziroma križanci, po kopunih jerebičaste štajerske kokoši ni tolikšnega povpraševanja, saj slabše priraščajo. Ne gre pozabiti, da je jerebičasta štajerska kokoš lahki oziroma nesni tip kokoši.

Povzeto po: http://www.genska-banka.si/pasme/stajerska-kokos/