Vietnamski prašič

Izvor in razvoj pasme

Vietnamski prašič je tuje ime za pasmo, ki jo v domovini imenujejo Lon The I. Njeno izvorno območje naj bi bila vietnamska provinca Nam Định, v delti Rdeče Reke. Nekoč je bila glavna pasma prašičev v večini provinc delte in je bila široko razširjena tako v izvorni ter sosednjih provincah: Hà Nam, Ninh Bình in Thái Bình, kot tudi v provinci Thanh Hóa na jugu in v Severni centralni obalni regiji. Do 1970-ih je bila verjetno najštevilčnejša pasma prašiča v Vietnamu, z nekajmilijonskim staležem. V tem času jo je začela izpodrivati druga, bolj produktivna pasma.

V 1960-tih so majhno število Lon I prašičev uvozili v Kanado in na Švedsko, od koder se je pasma pod imenom vietnamski prašič nadalje širila po živalskih vrtovih, laboratorijih in malih kmetijah. V ZDA je v 1980-ih postal izjemno popularen kot eksotičen hišni ljubljenček. V tem času je dobil je tudi znano angleško me pot-bellied pig.

Značilnosti pasme

Lon I je enakomerno črn, včasih s belimi spodnjimi deli nog. Ima viseč trebuh, ki se pri brejih samicah in predebelih živalih lahko vleče po tleh. Med hojo se značilno ziba, sicer pa je lahko presenetljivo hiter in gibčen. Majhna glava je kratka z rahlo navzgor zavihanim rilcem, kratkima uhljema in polnimi lici. Raste počasi in samci šele v starosti 3-4 let dosežejo okoli 50 kg teže in plečno višino okoli 36 cm. Samice so malo manjše od samcev. Koža je že na otip debela, po glavi močno nagubana. Poraščena je z gostimi, nekaj cm dolgimi ščetinami. Pri živalih normalne teže brez težav vidimo oči, pri predebelih pa oči pokriva mašobna guba.

Lon I je robustna in na bolezni ter parazite odporna pasma. V domovini ga redijo v ekstenzivnih rejah, kjer si okoli hiš in na poljih sam išče hrano. Hodi po vseh štirih prstih, kar mu olajša hojo po močvirnem in blatnem terenu.

Razširjenost pasme in ogroženost

Lon I je ogrožena avtohtona Vietnamska pasma prašiča. V letu 1991 je stalež čistopasemskih živali v njegovi domovini štel še okoli 675 000 živali, do leta 2010 pa le še 120 živali. Nadomestile so ga bolj produktivne pasme. Organizacija združenih narodov za Hrano in Kmetijstvo (FAO) je pasmo leta 2007 označila za ogroženo. Nacionalni živinorejski inštitut Vietnama ga je že leta 2003 označil za kritično ogroženo pasmo in uvedel podporo za kmete, ki so redili čistokrvne živali. Žal ukrepi niso bili domišljeni, stalež se je sicer povečal, a za ceno parjenja v sorodstvu.

Namen reje in izdelki

Izvorni namen reje vietnamskega prašiča je za kvalitetno meso. V tem primeru je za naše razmere primeren za kmetije, ki nimajo dovolj površin za pridelavo hrane za običajno velike prašiče. Vendar je treba upoštevati, da ta pasma raste zelo počasi.

Veliko primernejši so kot eksotični ljubljenčki. Živijo v povprečju 15 do 18 let. Bivajo lahko v hiši, ker jih je mogoče dobro naučiti higiene. Odlično pa se znajdejo tudi zunaj, idealno na ograjenem vrtu. V tem primeru jim je nujno treba zagotoviti primerno veliko in dobro izolirano hiško v katero hodijo spat. V hiški sploh pozimi ne sme manjkati obilo svežega nastilja.

Ker je bila začetna populacija vitnamskih prašičev v Evropi in S. Ameriki majhna, rodovnih knjig pa se ni vodilo, se je treba zavedati, da je veliko t.i. mini prašičev križancev med različnimi pritlikavimi pasmami. Problem s križanci je predvsem v tem, da je končna velikost živali težko predvidljiva, kar je lahko problem predvsem kadar pujsa izbiramo za hišnega ljubljenčka.

Povzeto po: https://en.wikipedia.org/wiki/Vietnamese_Pot-bellied