Drežniška koza
Kvalifikacijska pasma za certifikat ARK središče.
Slovenska avtohtona pasma
Pasma je kritično ogrožena, v rodovniški knjigi je vpisanih okoli 650 živali.
Izvor in razvoj pasme
Na območju Alp je bila reja koz razvita že v preteklosti, dokumentirana je od železne dobe dalje. Drežniška koza izvira z območja Posočja, iz okolice Bovca, Tolmina in Drežnice, po kateri je dobila tudi ime. Živali te pasme so v preteklosti omogočale poseljenost odročnih krajev s težjimi razmerami za pridelovanje hrane. Predstavljale so pomemben in bogat vir mesa, mleka in mlečnih izdelkov. Stroge zahteve nekdanjih oblasti po omejitvi in celo prepovedi paše koz, so drastično zmanjšanje stalež koz, predvsem po drugi svetovni vojni. Nekaterim rejcem je uspelo ohraniti nekaj živali in s tem dragoceni del slovenske kulturne in naravne dediščine.
Značilnosti pasme
Značilna je razlikost v barvi dlake in barvnih vzorcev (oranžna, sive dlake med črnimi …,), prevladujejo pa živali temnejših barv (črne, črnorjave). Rejci drežniške koze, ki imajo oranžno barvo dlake imenujejo rumene, če so spredaj svetle, zadaj pa temne jih imenujejo golobaste, s poudarjeno belo barvo vajsaste ali bajsaste, živalim s sivim vzorcem (bele dlake med črnimi) pa pravijo zelene? Kozli tehtajo od 65 do 80 kg in imajo višino vihra od 65 do 75 cm, koze pa so težke od 45 do 60 kg in imajo višino vihra od 60 do 70 cm. Rogovi pri kozlih lahko dosežejo v dolžino tudi en meter, v večini primerov so rogate tudi koze. Povprečna mlečnost drežniških koz vključenih v kontrolo mlečnosti je približno 360 kg mleka v laktaciji s 4,3 % maščobe in 3,4 % beljakovin, v najboljši reji pa priredijo več kot 500 kg mleka. Povprečno število rojenih kozličev je 1,36 pri živalih v mlečnem tipu in 1,07 pri živalih v mesnem tipu. Drežniška koza je izrazito pašna žival in zelo primerna za ekstenzivne pogoje reje. Drežniško kozo odlikujeta odpornost in odlična prilagojenost na skromne pogoje reje. Njihov temperament je živahen, skoraj divji.
Razširjenost pasme in ogroženost
Drežniška koza je najmanj številčna pasma med slovenskimi avtohtonimi pasmami domačih živali. V izvorno rodovniško knjigo je vpisanih okoli 650 plemenskih živali. Reje so skoncentrirane na severozahodni del Slovenije. Pasma ima kritično stopnjo ogroženosti.
Namen reje in izdelki
V preteklosti sta se glede na namen reje oblikovala dva tipa drežniške koze, kar se je ohranilo do danes. Na območju Bovca redijo drežniško kozo za prirejo mleka, na območju Drežnice pa za prirejo mesa. Živali v mlečnem tipu rejci poleti večinoma pasejo na bovški planini Bošca, kjer izdelujejo odlične mlečne izdelke iz surovega polnomastnega kozjega ali mešanega kozjega in kravjega mleka. Živali v mesnem tipu več kot polovico leta pasejo v visokogorju na območju Krasjega vrha. S pašo v visokogorju se ohranja biotska raznovrstnost, krajina, slovenska naravna in kulturna dediščina, tehnologija … Kozliče namenjene za zakol večinoma prodajo v času Velike noči, njihovo meso pa je cenjeno in iskano v vrhunski kulinariki.
Povzeto po: http://www.genska-banka.si/pasme/drezniska-koza/