Priprava listovke
Listovka je zelo dobra zemlja za rastline. Vsebuje le malo hranil, zato pa je bogata z minerali in hranili v sledeh. Vanjo lahko sadimo rastline bodisi neposredno, bodisi pa ji v različnih razmerjih primešamo druge substrate in tako pripravimo namenske zemlje. Zelo dobro se obnese pri domači vzgoji sadik zelenjadnic. Zaradi uravnotežene vsebnosti mikroelementov je uporabna tudi pri zdravljenju obolelih in izčrpanih rastlin. Najbolje pa je to, da listovko lahko z malo potrpežljivosti pripravimo sami.
Listovka je zemlja iz odpadlega listja. Namesto da listje naših dreves in grmov zavržemo ali kompostiramo skupaj z gospodinjskimi odpadki in drugim odpadnim organskim materialnom, naredimo sledeče: nekje na vrtu pripravimo prostor, listnico, kjer bomo kompostirali samo listje. Prostor naj bo čim bolj senčen in vlažen. Lahko izkopljemo jamo v tla, listnico lahko ogradimo z deskami, ali pa uporabimo namenske plastične kompostnike, kar pa ni nujno najbolje. Dimenzije listnice so poljubne, vsekakor pa je smiselno da je dolga in široka vsaj ¾ m in visoka vsaj 0,5 m. Jeseni preprosto sproti grabimo odpadlo listje in iglice – uporabimo vse listje (tudi orehovo) in iglice – da le na listih ni prisotna kakšna rastlinska bolezen (npr. razne plesni). Ko je naša listnica polna, liste stlačimo oz. jih dobro pohodimo, da dobimo dodaten prostor, pa tudi zato, da se bo čim več vlage zadržalo v kupu. Vmes lahko dodamo tudi tanjše vejice brez trnov, nekje do debeline svinčnika, narezane ali nasekane na čim krajše kose. Ko zmanjka listja smo opravili za to leto. Kupa ne pokrivamo, saj se mora dobro napojiti z vodo. Spomladi pograbimo še tiste liste, ki so se nam jeseni izmuznili. Čez poletne suše je listnica lahko pokrita, lahko samo nasujemo malo zemlje čez ali pa jo pustimo tako kot je, saj starega listja v naravi nihče ne pokriva.
Čez celo leto (včasih dlje), kolikor proces traja, se bodo v listnico naseljevali različni organizmi: glive, bakterije, gliste, deževniki, pražuželke, izopodni raki, različne žuželke in njihove ličinke. Listni kup tako v vrtu nudi izvrstno skrivališce, lovišče in razmnoževalni prostor vsem tistim koristnim živalicam, ki jih želimo pri ekološki vzgoji rastlin. Le vsi ti organizmi skupaj, ob zadostni količini vlage in toplote, lahko razgradijo staro listje do na otip mastne, mehke, zračne in humozne zemlje črne barve, ki jo imenujemo listovka.
Ko boste po letu dni (v suhih letih ali pri težje razgradljivih listih bosta verjetno potrebni dve leti) razdrli listni kup, boste najprej opazili, da je vsa zemlja trdno stlačena v gmoto, ki jo je težko zdrobiti. Poleg tega najbrž zaradi estetskih razlogov ne boste želeli saditi rož v zemljo v kateri mrgoli bitjec. Z lopato razsekajte gmoto z navpičimi zamahi na čim tanjše rezine, nato pa jih z rokami ali lopato prenesite na vodoravno postavljeno sejalno mrežo (luknjice velike približno 5x5 mm). Kose pustite na soncu tik nad tlemi v vrtu – soncna svetloba in toplota bosta pregnala živalce skozi luknjice nazaj v tla. Po nekaj dneh kose zdrobite in presejte ter dodajte malo vode – listovka je pripravljena za sajenje. Če pa imate doma kokoši, vam bodo z veseljem pomagale. Ko listovko narežete (v tam primeru na debelejše kose), omogočite kokošim dostop v listnico. Kokoši se bodo do sitega najedle svojega plena, za zraven pa bodo razdrobile in očistile vašo listovko. Ostane vam le, da jo presejete in odstranite večje vejice in cele liste.
Listovko, ki je ne boste porabili, takoj lahko shranite v temne vreče v vrtni lopi ali kleti. Ker priprava listovke traja dalj časa, in če imate dovolj prostora, morda ni slabo pripraviti dve listnici eno zraven druge – tako boste imeli ne glede na vreme preko leta vedno dovolj listovke.
Če boste listovko uporabljali za setev, jo je potrebno najprej razkužiti, tako kot vse druge sejalne substrate. Lahko jo prepečete v pečici ali prelijete z vrelo vodo. Vsekakor jo pred setvijo pustite, da se ohladi in po potrebi osuši.
Napisala Petra
Članek sem donirala tudi društvu KPR Slovakia