Izdelava kaktusove grede

Imate rastlinjak ali razmišljate o njem? Radi poskusite kaj nenavadnega? Če rastlinjak ogrevate in imate radi kaktuse, lahko poskusite postaviti kaktusovo gredo oziroma nasad kaktusov in drugih puščavskih rastlin. Rastline bodo hvaležne za poletno vročino in občasno zalivanje. Velika večina puščavskih rastlin ima velike barvite cvetove, ali pa je zanimivih oblik in polna nenavadno oblikovanih trnov in bodic, zaradi česar bo vaš nasad že z malo vloženega dela in denarja lahko precejšnja paša za oči. Če želite lahko izberete tudi/le tiste vrste, ki imajo užitne plodove in si tako kar sami pridelate nekaj eksotičnega sadja in zelenjave, kot so na primer trajna plezajoča špinača, kaktusove fige in zmajski sadeži. Gojite lahko celo zdravilna in kuhinjska zelišča, na primer alojo in afriški origano.

V pričujočem prispevku vam ponujamo opis, kako smo sredi januarja v Društvu Raznolikost postavljali kaktusovo gredo.

S selitvijo na kmetijo smo lahko postavili tudi večji rastlinjak. V malo več kot tretjino tega rastlinjaka smo nastanili kaktuse in sukulente – večina zbirke je na široki polici, ki oklepa steno. Okoli police je speljana pot. Na sredini pa je ostalo nekaj kvadratov prostora, na katerih smo se odločili urediti gredo, v katero smo posadili največje primerke kaktej in sukulent v naši zbirki. Izbrane rastline so ali prevelike za vsakoletno premikanje na prosto, preveč nestabilne v posodah ali pa v posodah enostavno ne uspevajo dobro. Še pred začetkom dela smo na končna mesta postavili slonovo nogo (Yucca elephantipes), drevesasto opuncijo (Opuntia sp.) in stebričasti kaktus (Cereus sp.), ki so absolutno preveliki za kasnejše prestavljanje. Gredo smo nato postavili okoli njih. Pri izdelavi same grede smo si postavili nekaj zahtev:

• material mora biti poceni in naraven,
• izdelava mora biti prav tako poceni in hitra,
• končni izdelek – greda – mora biti stabilen in trajen,
• omogočati mora potencialno hitro predelavo v prihodnosti,
• odpadkov in ostankov izdelave in predelave ne sme biti, in seveda
• rastlinam mora omogočati čim boljše talne pogoje.

Skratka vse skupaj naj je ''eko''. Zato smo se odločili za nekakšno mešanico modernega gradbenega materiala in starodavne tehnike gradnje, ki je predvsem v puščavskih delih sveta še vedno aktualna. Gredo ograjuje in omejuje nizek suho zid, visok približno 40 cm. Suho zid preprečuje mešanje substrata na gredi in žaganja ter je  postavljen direktno na zemljo - tla rastlinjaka.  Žaganje smo uporabili kot podlago in izolacijo v rastlinjaku, saj varuje rastline pred nogami obiskovalcev ter zviša gredo, kar preprečuje škodljivo zastajanje vode. Suho zid je zgrajen iz treh nivojev žganih opečnih zidakov, ki so ostali od gradnje stene v hiši. Namesto običajne malte ali betona za povezavo zidakov, smo uporabili mešanico glinenega blata in žaganja. S to mešanico je narejena tudi zaključna zaobljena krona na zadnjem nivoju zidakov. Še pred manj kot sto leti so mnoge stavbe po slovenskem podeželju še vedno gradili iz kamenja in blata in mnoge še vedno stojijo. Še dandanes so mnoge, celo večnadstropne stavbe, po puščavskih predelih sveta zgrajene samo iz blata. Iz rimskih časov pa vsaj do srednjega veka se je v Evropi ohranila tehnika zidanja hiš, kjer je bila nosilna osnova iz hrastovega lesa, vse stene vmes pa so bile iz protja (leskove veje), preko katerega je bila premazana blatna mešanica živice, mrtvice in konjskega gnoja. Konjski ali na splošno iztrebki vseh rastlinojedih živali vsebujejo tudi nekaj centimetrov dolga rastlinska vlakna, ki v mešanici z zemljo ali glino preprečujejo, da bi slednja med sušenjem razpokala do te mere, da bi razpadla. Ravno zaradi tega smo pri gradnji našega eksperimentalnega suho zida blatu dodali žaganje. Žaganje je do neke mere delovalo, vendar so bila vlakna prekratka, zaradi česar so v kroni vseeno nastale do 0,5 cm široke razpoke po širini. Struktura zidu je trdna in stabilna, razpoke pa smo kozmetično zapolnili z novim nanosom blata. Celotni suho zid, dolžine okrog 16 m, je bil dokončan v 6 urah. Menim, da naša končna rešitev bolj ''eko'' praktično nebi mogla biti – razen seveda, če bi uporabili bolj avtentične opeke iz blata in slame, sušene na soncu, kar pa ni izvedljivo sredi zime, sama izdelava takih opek pa bi tudi vzela precej več časa.

Ko je bil suho zid zgrajen, smo znotraj njega v enakomeren sloj razporedili za dve samokolnici hlevskega gnoja. Nato smo gredo do roba suho zida zapolnili z vrtno zemljo – sedemnajst samokolnic. Sledila je razporeditev in sajenje preostalih rastlin. Ko so bile rastline posajene, smo zemljo enakomerno potlačili in pustili nekaj dni, da se še sama uleže. Zadnja faza je bil sloj okrasnih kamenčkov, ki so poudarili puščavski videz grede, porabili smo jih 90 kg oziroma 4,5 20 kg vreč.

Vabimo vas, da si puščavsko gredo, kot tudi celo zbirko kaktusov in sukulent – ter seveda vseh ostalih rastlin in živali – pridete v Društvo Raznolikost ogledati tudi v živo.

In še seznam posajenih rastlin:

Aloë vera

Borzicicatus samaipartanus

Bulbinella

Cereus sp. 1

Cereus sp. 2

Echinopsis

Echinopsis oxygona

Echinopsis subdenudata

Escheveria sp.

Escheveria elegans

Euphorbia truncata

Haworthia sp.

Kalanchoë beharensis

Kalanchoë daigremontana

Kalanchoë 'PARTRIDGE'

Kalanchoë scandens

Kalanchoë tubiflora

Mamillaria sp.

Opuntia micrantha

Opuntia sp.

Opuntia vulgaris

Pereskia aculeata

Plectranthus verticillata

Plectranthus ambonicus

Plectranthus fruticosus 'VARIEGATUS'

Sedum rubrotinctum

Stetsonia corynae

Tradescantia (=Cyanotis) somaliensis

Yucca baccata

Yucca elephantipes