Pobiranje semen sejalnih plodov
Sejalni plodovi so vsi tisti, ki se odprejo in s pomočjo vetra in dežja raztresejo svoja semena po okolici. To so tisti, ki so ko jih prvič pogledate še zeleni, naslednjič pa v njih že ni več semen. Takih plodov je ogromno različnih, trenutno pa nas zanima le pobiranje njihovih semen. Zelo enostavno jih prelisičite tako: na nezrel plod na rastlini povezni žakeljček narejen na primer iz kosa najlonke (papir na dežju razpade, blago pa se predolgo suši in lahko uniči semena). Na enem koncu naredi vozelj, drugi konec pa priveži okoli stebla. Zrela semena ne bodo padla daleč. Steblo odreži, ko se posuši, očisti, posuši in spravi semena. Ta pristop deluje povsod, klasičen je npr. pri Dianthus, Impatiens, Allium, Lactuca, Galanthus, Aquilegia.
Čiščenje semen
Semena oz. plodove, ko ti dozorijo. Suhe plodove (stroki ...) posuši in očisti semena - enostavno. Očistiš s sejanjem, stresanjem in prepihavanjem na krožniku ali pa s pinceto odstraniš večje delce. Delaj z občutkom! Npr.: Phaseolus, Thymus, Dianthus, Hibiscus, Hamamelis, Lobelia. Pri vrstah, ki imajo na semenih dodatne strukture (npr. krilca pri Acer, Picea) ali kodeljice (veliko Asteraceae, Adenium) ipd, te strukture lahko odstraniš, odrežeš ali odlomiš, da varčuješ s skladiščnim prostorom.
Sočni plodovi (jagode ...) so malo zahtevnejši. Nekatere je lažje pustiti, da zgnijejo in se posušijo (Lycopersicon, Gynostemma) ali premrznejo (Rosa, Maclura). Šele nato jih očisti. Večino pa je najbolje očistiti dokler so sveži. Plodove z drobnimi semeni zmečkaj v vodi, kaljiva semena potonejo vse ostalo pa plava (Cornus, Morus, Rubus). Odlij vodo, speri semena. Velika semena iz ploda samo pobereš (Curcubita, Pyrus, Citrus). Da se stvar še dodatno komplicira nekaterih semen ne smeš posušiti, npr. Maclura, Citrus, ampak jih shraniš v vlažni šoti na hladnem. Neočiščena semena ne bodo kalila ali pa bo kaljivost zelo nizka.
Shranjevanje semen
Očiščena semena, ki jih lahko posušiš shrani v papirnate vrečke in pospravi na suho in hladno mesto. Semena, ki se ne smejo izsušiti, shrani v PVC vrečke z malo šote in pospravi ali na hladno ali pri sobni temperaturi. Na vrečke obvezno napišite kdaj ste semena nabrali in katera vrsta so. Pri cvetlicah je dober podatek tudi barva cveta. Ne škodi niti podatek o viru semen. Na papirnate vrečke piši s svinčnikom, na PVC vrečke pa ali z alkoholnim flomastrom odpornim na vodo in UV svetlobo.
Stratifikacija
Stratifikacija je samo to, da semena za določen čas izpostaviš nizkim temperaturam. V kontroliranih pogojih je za nekatere vrste dovolj že teden do mesec dni v hladilniku pri standardnih 4°C (Drosera, Prunus), za druge zadostuje nekaj mesecev v zmrzovalniku pri -20°C (Fagus), pri tretjih pa je treba stratifikacijo večkrat ponoviti (Panax, Paeonia). Med stratifikacijo naj so vsaj večja semena v vlažnem setvenem substratu, po možnosti že kar v lončkih ali na setvenem pladnju.
Vsa ta semena vsebujejo hormone, ki zavirajo kalitev. Ti hormoni pa razpadajo na hladu in so biološka ura, ki preprečuje, da bi semena skalila npr. sredi zime. Semena lahko kalijo, ko zaviralni hormoni razpadejo in skalijo takoj, ko je tempreratura primerna (odvisno od vrste nad lediščem ali pri okrog 20°C).
Vedno pa ostane neko seme, ki ga zlepa ne pripravimo h kalitvi. Vsa kaljiva (živa) semena kalijo - sicer bi ta vrsta rastlin že zdavnaj izumrla. Res pa je, da nekatere vrste rastlin kalijo le pod točno določenimi pogoji in jih je 'doma' zelo težko ali skoraj nemogoče pripraviti h kaljenju. V kolikor je ta problematična vrsta prezimna v tvojem kraju, prepusti njeno kalitev Naravi. Saj ti stratifikacijo ti Mati Narava opravi brezplačno in 100% učinkovito, če semena posejana v lončku / na gredici pustiš čez zimo ali več let na kakšem varnem, senčnem kraju.
Skarifikacija
Nekatera semena - pogosto so velika ali vsaj z debelo lupino - kalijo šele ali pa kalijo prej, če ta lupina poškoduje. Pogosto so to semena, ki jih v naravi skupaj s plodovi pojedo živali. Da kalijo je treba lupino poškodovati: ali jo PREVIDNO prerežeš z ostrim rezilom (Colutea) ali pa jo na enem mestu pobrusiš s brusilnim papirjem (Musa, Nelumbo). Medtem, ko banane (Musa) hitro izgubljajo kaljivost, lahko semena svetega lotosa (Nelumbo nucifera) mirujejo nekaj 1000 (!!!) let, pobrušena pa v stiku z vodo kalijo v tednu dni.
Drobna semena (velikosti prahu)
Lonček do cca. fi 9 postavi v podstavek dovolj visok, da je notri stalno vsaj za 1 cm vode (recimo posodica od skute od LJ mlekarn). Loncek napolni s drobnozrnatim (lahko presejanim) sterilnim substratom za sejanje, ga dobro potlaci in zmoci. Uporabljaj sterilno (prekuhano vodo), tip vode v odvisnosti od vrste. Površina substrata naj je ravna. Po vrhu posuj semena, NE pokrivaj in ne tlači jih. Postavi na toplo (nad 20°C), na sonce. Lončka ne pokrivaj, tako da je mikroklima čim bolj zračna. Ne sme se presušiti!
Drobna semena so pogosto kratkoživa, torej sposobna kalitve ali le nekaj tednov ali kakšno leto. Primeri teh semen so med drugimi Melaleuca, Lobelia, Drosera, Salix, Ramonda, Guzmania.
Rastline zmernih in mrzlih klimatov (vse avtohtone)
Semena, ki dozorijo do junija oz. v prvi polovici sezone obicajno niso kaljiva dolgo casa. Zato ali sej takoj na prosto ali shrani v rahlo vlažno šoto ali drug sterilen substrat na hladno (v hladilnik). Ta semena kalijo ali takoj ali pa šele naslednje leto spomladi. Pravilno shranjena semena so kaljiva več let! Tako ravnajte z vsemi spomladanskimi čebulicami npr.: Galanthus, Corydalis, Eranthis. Kalijo na svetlem, ne na direktnem soncu, rahlo posuta s substratom.
Semena zrela poleti so obicajno kaljiva dolgo časa in so brez posebnih zahtev glede skladiščenja. Potrebno jih je očistiti, posušiti in shraniti v suh, hladen prostor, najbolje na temno. Pravilno skladiščena so kaljiva več let, pazite pa se škodljivcev! Potrebna sta dobra higiena semen in občasni pregledi vrečk. Semena enoletnic kalijo ob sejanju ne pokrivajte. Za trajnice pa velja: sejte pol tako globoko kot je premer semen (1 cm debelo seme pokrijte s 0,5 cm substrata). Pri lesnatih rastlinah je potrebna / koristna stratifikacija. Primeri: Mentha, Ocimum, Echinacea, Penstemon, Aquilegia, Salvia, Betula.
Semena zrela jeseni, ko je veliko vlage (rosa, dež) in pozimi se običajno ne smejo se izsušiti, shrani jih na hladnem (hladilnik) v rahlo vlažni šoti ali drugem sterilnem substratu. Običajno je za kalitev nujna stratifikacija, sploh če gre za lesnate rastline. Primeri: Juglans, Quercus, Fagus, Rosa, Iris.
Iglavci
Iglavci obicajno ne rabijo stratifikacije. Zadnjih nekaj izumrtij jih je prepričalo naj niso preveč izbirčni. Semena skladišci posušena semena. Starinski rodovi (Sequoia) pogosto kalijo v temi (pokrij loncek). Tudi glede nabiranja semen večinoma niso preveč izbirčni. Nabereš lahko dobro razvite a nezrele (zelene) storže in jih 'pozoriš' - pustiš v škatli v senci, izven dežja, a zunaj, da dozorijo in se odprejo. To je zelo prakticno ker pogosto razpade storž ali pa izpadejo kaljiva semena. In sploh, če gre za vrsto, ki je nimaš v lastnem vrtu je težko čarati okrog z najlonskimi vrečkami. Zelo učinkovito pri Cupressus, Cunninghamia.
Podobno lahko pozoriš vse srednje velike in velike plodovi iz vseh klimatov (manjši se radi izsušijo). Zelo praktično je, če se ploda rži še malo stebla, za dodatno vlago. Primer je recimo Capparis.
Sukulenti, kaktusi in druge puščavske rastline
Večina semen, očiščenih, posušenih in na hladnem lahko stoji vsaj nekaj destletij. Isto velja za enoletne cvetlice iz pušcavskih predelov (Zinnia), torej za večino enoletnih cvetlic za na polno sonce. Kalijo pa vsa ta semena samo, ce je zemlja enakomerno in stalno dovolj vlažna in je dovolj toplo. Ta semena mraza ne prenesejo.
Mesojedke
Skladišci suha semena, stratifikacija koristi in pospeši kaljenje, večinoma hitro izgubljajo kaljivost. Namesto najlonk za lov semen pri Drosera uporabi polivinilasto vrecko ker so semena pogosto drobna.
Avstralske vrste in Proteaceae
To so zelo pogosto vrste, katerih semena kalijo šele po požaru. Kaljivost je bistveno boljša, če jih prekadiš z dimom zažganega papirja / lesa / slame in / ali poliješ z vroco ali celo skoraj vrelo vodo (vecja semena). Kalijo kot mediteranske vrste, pri nižji T in lahko dokaj dolgo.
Mediteranske vrste
Nabiraj in čisti glede na tip plodu, večinoma se shranjujejo suho (suho vroče poletje). Kaljivost je odvisna od vrste in ostane enaka nekaj casa oz. zelo pocasi pada. Kalijo pri zadostni vlagi pri nižji T (15°C do 20°C). Znajo kalit zelo dolgo (Strelitzia 3 - 6 mesecev).
Tropske vrste
Kalijo pri visoki vlagi in višji T (nad 25°C lahko tudi nad 30°C). Vecja semena kalijo dalj casa in hitreje izgubljajo kaljivost. Kaljivost pogosto izgubijo že v nekaj tednih (Coffea, Ficus, Cammelia, Musa). Semena v principu ne prenašajo dobro izsuševanja (Litchi, Synsepalum) oz. ga prenašajo izjemoma, če so nanj posebaj prilagojena (Carica, Adansonia). Ker v tropih pogosto ni nekih posebnih podnebnih znakov, po katerih bi se semena lahko orientirala kdaj je primeren čas za kaljenje so semena tropskih rastlin pogosto problematična za kalitev. Nekatera je treba pobrusiti (Musa, Nelumbo), nekatera posebaj očistiti / olupiti ovoj okoli semena (Mangifera). Dejansko je pogosto najbolje dobiti cel plod, očistit semena in jih posejat takoj ali kvečjemu za kratek cas shranit v vlažni šoti na sobni T. Hlada, kaj šele mraza, ne prenesejo. Da med kalitvijo ne gnijejo sej v bolj prepusten / pešcen substrat, obnese se tudi čisti perlit, pri čemer lonček s posejanimi semeni in dobro zalit zavežeš v PVC vrečko in postaviš na svetlo.
Izjeme in posebnosti
Teh je ogromno :)
Če nisi prepričan kaj storiti s semeni posamezne vrste me lahko vedno vprašaš ali pa pobrskaš po svetovnem spletu.